Reforme z dogovorom in ne ustrahovanjem

Odgovor na odprto pismo, ki smo ga prejeli poslanci DZ

Spoštovana!

Zahvaljujem se vam za vaš dopis in vaše mnenje. Napisali ste to, kar razumem, podpiram in tudi javno zagovarjam. Za krizo, ki je prisotna tako v Sloveniji kot tudi v EU ter celotni mednarodni skupnosti, niste krivi zaposleni, delavci, kmetje ter upokojenci. In tudi ne javni sektor, ki je v Sloveniji manjši od povprečja v EU.

Zato ni oziroma je napačna rešitev "sejanje" sovraštva do javnega sektorja ter hkrati napadanje socialne države. Res je potrebno varčevanje, rezerve so in tudi javni sektor ni na vseh področjih enako in zadosti racionalen. Imamo strukturni primanjkljaj, ki pa ga v veliki meri povzroča sedanji nevzdržen pokojninski sistem, je pa bila lani demagoško porušena pokojninska reforma in to napako je potrebno popraviti takoj. Tudi siva ekonomija oz. njena zajezitev terja resno ukrepanje.

Predvsem pa je potrebno breme pravično in solidarno porazdeliti. To pa pomeni takojšen dvig zgornje stopnje DDV vsaj za 2%, uvedbo dodatnega dohodninskega razreda in takšno obdavčitev premoženja, ki bo izvzela "osnovno funkcionalno" premoženje. Če pa kdo misli, da se lahko razvojni preboj Slovenije uresniči z ustrahovanjem ljudi, bo doživel razočaranje, državi pa povzročil veliko škodo.

Zato se kot Socialni demokrat zavzemam za pomembno vlogo države in javnega sektorja, saj se le tako lahko za državljanke in državljane naše države zagotovijo javne storitve in socialne dobrine po načelu solidarnosti in dosegljivosti za vse. Ostro pa nasprotujem zastarelim in neoliberalnim pristopom, ki jih je Tony Judt lepo opisal v knjigi "Deželi se slabo godi": "obsedenost z ustvarjanjem bogastva, kult privatizacije in zasebnega sektorja, rastoče razlike med bogatimi in revnimi. Predvsem pa retorika, ki vse navedeno spremlja: nekritično občudovanje svobodnih trgov, prezir do javnega sektorja, iluzija neskončne rasti."

Upam, da bomo kot odgovorni državljani v naslednjih tednih lahko dosegli družbeni konsenz, ki bo prinesel družbeno in socialne pravične spremembe. Takšen konsenz pa se lahko doseže le, če se ne samo "posluša", temveč tudi upošteva mnenje nevladnih ustanov ter nenazadnje tudi opozicije.

Lep pozdrav,

Dejan Židan,
Poslanec SD


ODPRTO PISMO POSLANCEM V ZVEZI Z VARČEVALNIMI UKREPI


Spoštovani poslanci!

Smo štiričlanska družina v kratkem se bo naša družina povečala še za enega družinskega člana. S partnerjem sva oba zaposlena, eden v javnem sektorju, drugi v gospodarstvu. Oba imava in zasedava delovno mesto z visokošolsko oz. univerzitetno izobrazbo z več kot 10 leti delovne dobe. Najini neto dohodki so povprečni, otroški dodatek znaša 53,52 EUR. Torej se lahko uvrščava v srednji razred. Pred leti sva se odločila, da rešiva stanovanjski problem, saj pogojev, da bi živela doma, nisva imela. Oba sva vzela stanovanjska kredita, ki ga bova odplačevala še nekaj let. Moj znaša 273 EUR, partnerjev pa 380 EUR, kar skupaj znese 653 EUR.

Družinski stroški:

- za vrtec dveh otrok odštejeva 200 EUR, za drugega plačava 15 %, ker je bil mlajši otrok v javnem vrtcu, zaradi starosti zavrnjen,

- obratovalni stroški (elektrika, voda, ogrevanje, smeti, zavarovanje nepremičnine zaradi kredita, zavarovanje osebnega avtomobila, zdravstveno in nezgodno, ter pokojninsko zavarovanje partnerja, interesna dejavnost otroka) znašajo 400 EUR.

Skupni stroški brez hrane, obleke, kabelske televizije, dnevnega časopisja in drugih priboljškov tako znašajo 1253 EUR.

S predlaganimi ukrepi bo okleščen družinski proračun za naslednje zneske:

- ukinitev otroškega dodatka 7. in 8. razreda - naša bodoča petčlanska družina bi bila prizadeta za najmanj 53 EUR.

- znižanje plače javnega uslužbenca, znižanje porodniškega nadomestila bi družinski proračun oklestila še za 322 EUR,

- povečanje plačilo vrtca, če so otroci v javnem vrtcu za vsaj 250 EUR.

Tako bo skupen družinski proračun prizadet za najmanj 625 EUR, torej za precej več kot četrtino najinih sedanjih prejemkov, upoštevaje še povečanja družine. Ob tem je še potrebno odmisliti subvencijo mladim družinam, ki nadomešča nekoč davčno olajšavo za rešitev stanovanjskega kredita.

Za hrano, plenice, oblačila, bencin bo tako 5 članski družini ostalo nekaj centov več kot 3 EUR/osebo na dan. Na srečo sta otroka zdrava, tako da za zdravila potrošimo minimalno in da nista zahtevna ter navajena preprostega, a ljubečega življenja. Žal, naša družina v najtežjih časih ne bo mogla zaprositi za nikakršno denarno pomoč, glede na plači in nepremičnino v kateri živimo. Skratka, ob predhodno skrbno načrtovani družini in proračunskem družinskem primanjkljaju, po predlaganih ukrepih, bova svojo družino najverjetneje spravila na beraško palico. Če bi pred načrtovanjem družine vedela, kaj se nam obeta, se najverjetneje za radosti družine ne bi mogla odločiti.

Celo skrajen primer razmišljanja je, zapustiti trg dela, se odpovedati nepremični v kateri živimo in se poslužiti socialnih transferjev, saj bi bila tako petčlanska družina glede na socialno pomoč, enkratno socialno pomoč, oprostitev oz. minimalno plačilo vrtca, subvencijo za najemnino stanovanja, dodatka za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka, oprostitev plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje itd. nepremirljivo na boljšem, kot bomo sedaj.

Prav tako ne morem mimo očitkov, ki letijo na javni sektor o zviševanju plač v javnem sektorju. Moje porodniško nadomestilo je bilo v letu 2010 skoraj 100 EUR nižje kot leta 2006, med drugim tudi zaradi neizplačevanja oddelanih nadur in delovne uspešnosti.

Zgrožena pa sem nad »skrbnim« ravnanjem in poslovanjem managerjev v gospodarstvu, ki se okoriščajo z visokimi plačami. Med drugim sem svojo negativno izkušnjo nesposobnega vodenja in slabega marketinga naletela pred dobrimi 5 meseci, ko sem naročila otroško posteljico v znanem slovenskem podjetju, ki izdeluje otroško pohištvo. Za posteljico bi bila ob naročilu pripravljena odšteti celoten znesek, pa so ga zavrnili. Po dobrih štirih mesecih čakanja, praznih obljub in zavlačevanja sem dobila nadomestni model, ki so ga imeli na zalogi. Zato moje mnenje o vodenju večine slovenskega gospodarstva še zdaleč ni dobro, so pa seveda svetle izjemi, ki si zaslužijo vse pohvale in priznanja, ter tudi korektno injekcijo države, kot nagrado za uspešno poslovanje.

Ob vseh radostih, ki bi se jih morala, kot mati veseliti ob prihodu novega družinskega člana, je žal prisotna jeza in razočaranje, zaradi zaskrbljenosti za prihodnost naše družine, pa ne samo naše družine, temveč mladih družin s podobno oz. še slabšo zgodbo, kot je naša in takšnih družin ni malo.

Zavedam se, da je potrebno na vseh ravneh varčevati, vendar ne na tako eksploziven način, kot bo sedaj v državnem zboru obravnavano. Predvsem bomo najslabše odnesle mlade družine, s krediti ter nerazumno visokimi najemninami za stanovanja (marsikje dosegajo tudi obrok stanovanjskega kredita). Mi bomo v prvi fazi poskusili dodatno privarčevati z izpisom otrok iz vrtca in jih v času porodniškega dopusta imeti v domači oskrbi, izpisom deklice od njej ljube interesne dejavnosti, ter prekinitvijo plačila zavarovanja za pokojninski steber, ter se celo odpovedati zadnjem trimesečnem koriščenju porodniškega dopusta.

Verjamem, da je zelo malo možnosti, da bi moje pisanje naletelo na plodna tla, vendar mi bo precej lažje pri srcu, ko sem izpovedala svojo zgodbo, ki bo zgodba mnogih mladi družin.

Lepo pozdravljeni!

Skrbna mama!

Še dosti dela s komunalnimi odpadki

1. in 2. marca letos je na Ptuju potekala strokovna konferenca "Slovenija brez odpadkov", ki je sporočila, da je sedanje ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji zaradi vrste organizacijskih in zakonodajnih nedorečenosti in nedelovanja inšpekcijskih služb zelo kritično (http://www.cnvos.info/article/id/5518/cid/94). Tudi zato je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje DZ razpravljal o tej tematiki in sprejel nekaj pomembnih sklepov. Uspeli pa bomo, ko bomo zmanjšali količino odpadkov in jih uporabljali kot surovino za druge dejavnosti.

 

Zakaj nezadovoljstvo z ravnanjem s komunalnimi odpadki?

Imamo predpisane okoljske cilje in priporočila, a zakonodaja je težko berljiva in izvršljiva, državni organi delujejo formalistično in neučinkovito, zato je izvajanje v praksi slabo. Odpadke v veliki meri sortiramo in jih nato več kot 60% odložimo na odlagališča. Načrti za prihodnost pa so utopistični. Bistveno več načrtovanih kapacitet, kot imamo namena ustvariti odpadkov, saj kapital in verjetno tudi kakšna lokalna skupnost na tem področju vidijo možnost "monopolne rente".


(Vir: ekosvet.net, kompostiranje bioloških odpadkov)

Kako naprej?
Pomembno je, da v miru "zajamemo sapo" in premislimo dejansko stanje. Brezglavo zapiranje še nenapolnjenih odlagališč in hitra izgradnja predimenzionirane komunalne infrastrukture nas lahko pripelje v težak položaj. MKO zato omogočimo, da stanje analizira, prenovi strategijo, pri delovanju pa naj upošteva nasvete neodvisne stroke ter nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varovanja okolja. Ko pa bo trčilo v interese in v spopad s komunalnim lobijem, pa naj ima tudi našo podporo.



(Vir: SURS)

So čebelarji ponovno stopili na pionirska pota?

Davnega leta 1781 so čebelarji ustanovili prvo organizirano društvo na slovenskih tleh. In s tem pokazali daljnovidnost, saj samo, če si organiziran, se pogovarjaš in dogovarjaš, če včasih pristaneš tudi na kompromise, se zavedaš, kaj je solidarnost, boš kot majhen proizvajalec lahko obstal in se razvijal. Slovenski čebelarji to tradicijo nadaljujejo tudi v samostojni Sloveniji in so uspešni. Mnogi jih zato cenimo in želimo, da bi bili še komu za vzor. Ne pa vsi, saj smo kot narod poznani po nevoščljivosti in to karakterno lastnost moramo čimprej spremeniti.

(slikovni vir: www.czs.si)

Čebelarjem življenje ni enostavno. Čebela je namreč dobra in hkrati zelo občutljiva prijateljica. Ne oprosti napak v tehnologiji, ne preživi onesnaženja okolja, bojevati se mora z novimi virusnimi boleznimi in s paraziti. Čebelar ji pogosto ne more v celoti pomagati, saj je farmacevtska industrija čebele pustila na cedilu. Tukaj ni pričakovati velikih zaslužkov, zato ne razvijajo novih in učinkovitih zdravil, ki bi čebelam pomagala v borbi proti njihovim boleznim.

Lani pa so bili slovenski čebelarji ponovno vizionarji. Razumeli in podprli so razmišljanje, da je potrošnik kralj. Da ga je potrebno varovati, spoštovati in tudi razvajati. V borbi proti čebeljim parazitom je bila na razpolago kemična substanca (organofosforni strup, ki je v kmetijstvu zaradi škodljivosti prepovedan že desetletje) ali pa bolj prijazna zdravila, ki pa so manj učinkovita (zato je potrebno mnogo več strokovnega znanja, več tehnoloških ukrepov...). In odločitev pri državnem programu je bila, da se krene po težji poti. Zato slovenski med ne bo poznan po tem, da vsebuje strup v sicer dovoljeni koncentraciji. To je pomembno, saj se strokovna spoznanja, kaj je dovoljena in kaj presežena koncentracija, lahko z leti spreminjajo. Pa tudi kupci medu zahtevamo živilo, ki je znano po svojih zdravilnih učinkih in želimo, da je brez takšnih in drugačnih dodatkov.

Nordijska hoja kot izziv

Pomurje že nekaj časa slovi tudi po NORDIJSKI HOJI. Del Centra za zdravje in razvoj M.Sobota, ki širi idejo zdravega načina življenja, ni pa zaposlenim nerodno poseči tudi v takšne sfere, kot je poslovno povezovanje kmetij, je Center za nordijsko hojo. Zagnane posameznice in posamezniki (da izpostavim Tatjano Buzeti in Mojco Makovec) so uspeli v okolje, ki nove ideje sprejema zelo previdno, pripeljati nov, nekonvencionalni način razmišljanja.

Zato po pomurskih poljih, travnikih, gozdovih... lahko srečate vedno več nasmejanih ljudi, ki bolj ali manj posrečeno pri hoji uporabljajo vse štiri okončine. Nekateri so že izgrajeni profesionalci, se pa  najde tudi kdo, ki se je odločil, da mu nordijska ni pri srcu in raziskuje lasten stil hoje, kar je seveda povsem sprejemljivo ter tudi vredno spoštovanja.

Za nordijsko hojo velja, da je bila v začetku razvita kot tek na smučeh brez snega in smuči, se pa nato hitro osamosvojila in krenila na osvajalski pohod po Evropi in širše. Je priljubljena, saj obremeni do 90% telesnih mišic in omogoči do 40% večjo porabo kalorij kot navadna hitra hoja. In ob dejstvu, da nas večina Evropejcev ima prekomerno telesno težo je pomemben podatek, da pretirano ne obremenjuje kolenskih in kolčnih sklepov. Omogoči pa delo rok in ramenskega obroča.

In sem pred štirimi tedni poskusil. Ni bilo velikih pričakovanj, bolj radovednost. Sedaj pa sem skoraj presenečen, da me navdušila. Všeč mi je več stvari. Ni potrebno mnogo opreme, v bistvu samo palice in udobni čevlji. Korak je dolg in hiter, zato se kilometri  kar seštevajo. Pri hoji lahko opazuješ naravo, ki je v Sloveniji lepa in raznolika. Ni čutiti pretiranega telesnega napora, pa hkrati veš, da si za zdravje naredil nekaj koristnega. In med hojo se lahko pogovarjaš.

Torej je mnogo razlogov, da Klub pomurskih poslancev v sodelovanju s Centrom za zdravje in razvoj organizira akcijo "Nordijska hoja s pomurskimi poslanci" (več na http://czr.si/novice.aspx). Za promocija zdravega načina življenja moramo namreč narediti več (in seveda tudi za promocijo Pomurja). Ne čakati, da bodo aktivni drugi ali pa država. Vsak, pa čeprav še tako majhen prispevek je koristen.

Kako se zakoni ne smejo uporabljati

V Sobotni prilogi časopisa Večer (3.3.2012) je bil objavljen intervju s sodnikom dr. Boštjanom M. Zupančičem s pomenljivim naslovom "Če norci uporabljajo zakon". Predvidevam, da je naslov posledica primera družine iz Litije, ki je zaradi neplačila stroškov komunalnega podjetja v višini 124 evrov ostala brez doma. In da v tem trenutku samo na okrajnem sodišču v Ljubljani teče še 67 podobnih postopkov.

(slikovni vir: radioaktual)

Evropski sodnik Zupančič se je do takšnega obnašanja sodišč in sodnikov opredelil: "da gre v teh primerih za neverjeten mehaničen pravni formalizem, kjer sodniki ne odločajo po zdravi pameti v kontekstu vsakega primera posebej, ampak mehanično vlečejo sklepe iz neke fiktivne enačbe". Imamo pa primere tistih, ki dolgujejo precej več in zaradi katerih marsikdo od zaskrbljenih ne bo mogel plačati računov, se prosto sprehajajo po Sloveniji in svetu ter uživajo sadove nemoralnih dejanj. Dr. Zupačič je v intervjuju celo opozoril, da državljani nimamo več pravnega varstva, da se nam lahko zgodi karkoli, da nam plenijo posestva, ker je poštar narobe odložil pismo s sodnije, pa ga nismo videli in smo postali predmet fikcije.

Zato lahko ugotovimo, da je stanje resno. Mogoče se ne upošteva namen zakonov, ampak je prevladala "robotska" logika. Ali pa ima zakonodaja pomembno napaka. Potrebno se je opredeliti. Zato z zanimanjem pričakujem odgovor ministra Pličaniča na poslansko vprašanje, ki sem mu ga včeraj postavil o omenjeni problematiki.

Zadruge, težava ali rešitev?

Ob pomembni obletnici (140 let zadružništva v Sloveniji) in dejstvu, da je letošnje leto "Mednarodno leto zadružništva", kar so razglasili Združeni narodi, je čas za kratek razmislek o vlogi zadrug. Poznan je podatek, da je na zemeljski obli 1,1 milijarda članov takšnih in drugačnih zadrug, ki zaposlujejo približno 100 milijonov zemljanov. In da so vrednote zadružništva solidarnost, soodločanje in tudi neka oblika družbene odgovornosti.

Zadruge in naša proizvodnja hrane

Splošno je sprejeto dejstvo, da dobro črpanje evropskih sredstev in primerljiva zakonodaja nista zadosten pogoj za obstoj in razvoj kmetijstva. Tudi delovanje strokovnih in svetovalnih službe, ki jih država v izdatni meri financira, nista omogočila preboja. Zato se sedaj center opazovanja preusmerja v poslovno organiziranost kmetijstva in ponuja odgovor, da je poslovna nepovezanost kmetij (po podatkih ZZS je članov zadrug 16.000, kmetijskih gospodarstev v državi pa 74.000) in nesodelovanje posameznih zadrug razlog za nezadosten napredek v kmetijstvu. In s to trditvijo se je enostavno strinjati. Pa čeprav so prisotni tudi drugačni argumenti. Imamo poslovno uspešne zadruge. Skupna realizacija je 700 milijonov evrov. Pri zadrugah ni primerov "tajkunskih" zgodb in s tem povezanih izčrpavanj ter uničevanj gospodarskih družb. Zadruge so največji lastnik živilsko predelovalne industrije in v tem času potekajo aktivnosti za večinsko lastništvo v največji mlekarni. In so lastnik banke, ki pomembno financira proizvodnjo v kmetijstvo. So pa še drugačne zgodbe: vloga zadrug pri zaprtju proizvodnje sladkorja, razprodaja lastniških deležev... Torej, slika ni črno bela, temveč je siva.

Lahko pa pride do pomembnega izboljšanja

Kriza je prisotna in ljudje se več ne počutijo zadosti varne. Torej je nuja, da se povezujejo, tudi v zadruge. S tem bo njihova bodočnost bolj predvidljiva, stopnja varnosti pa večja in z malo sreče se bomo celo naučili, kaj pomeni beseda lojalnost. Posamezne zadruge pa se morajo prav tako združiti, drugače bodo izgubile konkurenčni boj. In se ves čas zavedati, da niso samo gospodarske družbe, temveč zanje veljajo zadružna načela. Združene bodo imele pomembno večjo nabavno moč, kar za kmetijski sektor pomeni nekaj desetin milijonov nižje nabavne vrednosti kmetijskega repromateriala. Še večji uspeh pa lahko dosežejo pri skupni prodaji kmetijskih proizvodov. In korist od tega bo imel njihov lastnik, torej kmetica in kmet. V sedanjem trenutku ni več smiselno iskati razlogov, zakaj ta proces ni bil bolj uspešen v preteklih letih (pretiran individualizem kot naša karakterna lastnost, strah za vodstvene položaje...), temveč uporabiti vzvode, da bodo vsaj sedaj hitri koraki v pravo smer. Država nima dosti pristojnosti. Lahko osvešča kmetijski prostor, da je povezovanje pogoj za preživetje in posamezne razpise prilagodi cilju večjega povezovanje ter še enkrat pregleda zakonodajo s ciljem, da bo do zadružništva bolj prijazna in stimulativna. Ne sme pa imeti želje, da kadruje tam, kjer nima lastništva.

(slikovni vir: MKO)

Je promocija rib v prehrani smiselna?

Slovenija je ima v obdobju trenutne finančne perspektive, to je 2007 - 2013 v Evropskem skladu za ribištvo na razpolago 28,8 milijonov evrov. V sklad prispeva EU 75%, Slovenija pa 25% denarja. Poenostavljeno povedano je namen skupne ribiške politike pomoč ribiškemu in ribogojskemu sektorju ter promocija rib kot zelo kvalitetnega dela naše prehrane. Sam sklad je sestavljen iz petih prednostnih osi, tretja os "Ukrepi v skupnem interesu" pa vsebuje tudi ukrep "Razvoj novih trgov in promocijske kampanje", za kar je namenjeno 1,3 mio evrov sredstev. Kakor so potekala lani in se nadaljuje tudi letos, del pa bo še v leti 2013 najpomembnejša pogajanja za finančno obdobje in ukrepe v letih 2014 do 2020, tako je bilo najpomembnejše delo za trenutno finančno obdobje narejeno pred njegovim pričetkom.

Zakaj je v Sloveniji tovrstna promocija potrebna

V Sloveniji pojemo približno trikrat manj rib letno kot je povprečje EU. To je zaskrbljujoče, saj ribe veljajo za zelo kvalitetno hrano, ki mora biti del zdravih prehranskih navad. Tudi s promocijskimi aktivnostmi, kakor tudi z izobraževanjem od otroštva dalje lahko takšno neugodno stanje popravimo. Imamo pa še dodaten razlog. Ribiški sektor v Sloveniji je majhen, vendar je del naše tradicije, kulture in tudi turistične ponudbe. V preteklosti ni bil delež primerne pomoči, zato je prav, da sedaj naredimo vse, kar je v naši moči, da sektorju povrnemo ugled in pomen.

http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/946/6904/

http://www.radjemribe.si/

Ministrstvo ni operativni organ za izvajanja ukrepa promocije

Izvajanje ukrepa je ministrstvo kot organ za upravljanje preneslo na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je s prvimi aktivnostmi (sklep za začetek javnega naročila) pričela že 6.5.2010. Sedaj poteka intenzivna šestmesečna Nacionalna splošna promocijska akcija v vednosti 450.00 evrov brez DDV-ja, kjer je delež sofinanciranja značilen za Sklad za ribištvo (75% EU, 25% SLO). Ta akcija je bila od prvotno načrtovane na zahtevo ministrstva znižana za približno 150.000 evrov. Do konca finančnega obdobja 2013 pa država načrtuje še dve kampanji v skupni vrednosti 610.000 evrov.

(slikovni vir: www.radjemribe.si)

Zakaj ta zapis

Zadnje dveletno obdobje smo uspeli področje kmetijstva in celotne prehrane držati izven polja političnih spopadov. Tako je tudi pravilno, saj je trenutna stopnja prehranske varnosti prenizka in bo potrebno še mnogo napora, da jo izboljšamo. In upam, da besede o konstruktivnem delovanju ne bodo ponovno samo besede.

Naj nas prehranska kriza ne preseneti!

Slovenski forum socialnega podjetništva in Eko civilna iniciativa Slovenije (EKOCI) sta danes uspešno izvedla dogodek "OSKRBIMO SLOVENIJO - Zagotovimo.si varno hrano za jutri, državljanka, državljan aktivno sodeluj tudi ti!" Več kot tristo udeležencev je dokaz, da iniciativa postaja gibanje.

Pripravil sem referat o BIOGOSPODARSTVU, ki je tudi del iskanja odgovora na možno prehransko krizo, saj me že nekaj časa "preganja" zavedanje, da smo pred kar nekaj leti spregledali prve znanilce finančno-gospodarske krize in nam zato ne bo lahko, podobne napake pa ne smemo narediti na področju prehranske varnosti. Kajti, če na tem področju ne bomo dobro pripravljeni, nam bo še mnogo težje.

Zakaj moramo biti zaskrbljeni?

Po uradnih podatkih od sedem milijard zemljanov ENA milijarda strada. Število lačnih se je v petih letih povečalo za 200 milijonov. Do leta 2050 pa se bo po projekcijah število zemljanov dodatno povečalo za dve milijardi, zato se pričakuje 70% povečanje povpraševanja po hrani in 2x povečanje porabe mesa. So pa naravni viri omejeni in končni, hkrati pa se borimo z negativnimi učinki podnebnih sprememb, ob tem pa se zavedamo potrebe po zagotavljanju trajnostne, varne in zanesljive preskrbe s hrano. Še vedno so tudi težave z zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in zlasti njihovo vodno erozijo (v EU ogroža površino 2,5 velikosti Francije). In nato kot ironija: v EU na leto v proizvodnji hrane in gospodinjstvih zavržemo 90 milijonov ton hrane, to je 180 kg na osebo letno!!

Poznamo pa potrebno delovanje!

Varovati je potrebno naravne vire (zrak, sladka voda, kmetijska zemljišča...) in usposabljati ter pridobivati nova kmetijska zemljišča. V kmetijstvu in celotni proizvodnji hrane razvijati nove, okolju naklonjene tehnologije. Dejstva, da 30% proizvedene hrane v EU konča v smeteh, pa ne smemo sprejeti. Tudi EU cilj, da se do 2030 zmanjša za 50% zavržena hrano, je premalo ambiciozen. Vsak mora namreč pri sebi opraviti razmislek, ali je sprejemljiv cilj, da 90 kg hrane na osebo letno zavržemo? To je nemoralno, zato je pravilna odločitev Nemčije, da sistematično v celotni prehranski verigi, od njive, preko trgovine, hladilnika do krožnika naredi popis naših napačnih ravnanj in nato ukrepa.

In kje tukaj BIOGOSPODARSTVO?

13.2.2012 je EU komisija sprejela strategijo in akcijski načrt "Inovacije za trajnostno rast: Biogospodarstvo za Evropo". Cilj je bolj inovativno gospodarstvo z manj emisijami, ki bo zadostilo potrebam po trajnostnem kmetijstvu in ribištvu, varnosti hrane, trajnosti uporabi obnovljivih bioloških virov za industrijske namene ter hkrati zagotavljati biotsko raznovrstnost in varstvo okolja. Za biogospodarstvo je značilno, da kot surovine za hrano in krmo, v industrijski proizvodnji in pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega, morja in biološke odpadke. V EU je v tem sektorju zaposlenih že 22 milijonov državljanov (56% kmetijstvo, 20% proizvodnja hrane, 14% sektor gozd-les, 8% papir...), to je 9% vseh zaposlenih, ustvarijo pa dva bilijona evrov realizacije (47% proizvodnja hrane, 19% kmetijstvo, 18% papir, 13% gozd -les), kar je 17% EU BDP. In pripravljajo se programi financiranja raziskovalne ter inovativne dejavnosti na tem področju za novo finančno perspektivo v vrednosti 4,7 milijarde evrov.

Priložnost za Slovenijo?

Argumenti so na naši strani (imamo prisotnih celo paleto možnih izzivov), razumemo, kaj je odgovornost do narave in potrebujemo nova delovna mesta. Potencial v biogospodarstvu je velik in prihaja čas, da ga izkoristimo.

(Cvetka Marija Laharner Koren, hvala za slike)

Tudi prašičereji se lahko pomaga

Predstavniki konzorcija "OHRANIMO PRAŠIČEREJO SLOVENIJE" so nam danes v DZ predali peticijo z več kot 7.000 podpisi. Opozorili so, da je panoga, ki zaposluje več tisoč ljudi, v hudi stiski, ki traja že mnogo let. Posledica je pomemben padec samooskrbe, ki se po njihovih navajanjih giblje okrog 30% (nekoč smo bili blizu 80%). Državni zbor je bil primeren prostor za predajo peticije, saj je lansko leto sprejel strateško resolucijo "Zagotovimo.si hrano za jutri". S tem je potrdil da je proizvodnja hrane, katere temelj je kmetijstvo, strateška za našo državo in da je zagotavljanje prehranske varnosti (bolj preprosto, zagotavljanje zadostne samooskrbe) državotvorno dejanje. In sedaj nekaj dejstev:

1. EU prašičerejo obvladujejo oligopoli največjih starih članic EU. Na srečanjih EU kmetijskih ministrov sem, podobno kot kolegi iz vzhodnih držav, na to opozarjal Komisijo, ki ji pa pri tej temi "ni bilo dovoljeno, da sliši". Proti nedovoljenemu tržnemu obnašanju (t.i. plenilski logiki, ko veliki proizvajalci v ciljno državo neko obdobje dovažajo cenejšo hrano, kot je tržna cena drugod, da oslabijo in tudi uničijo domače proizvajalce, kasneje pa je prodajna cena višja in je žrtev potrošnik, ker se hrana pretirano podraži) se da ubraniti z dobro delujočimi tržnimi regulatorji. Naš Urad za varstvo konkurence do sedaj te vloge ni znal opraviti, zato smo ga ukinili in imamo od začetka tega leta neodvisno Agencijo. Ne smemo ji dovoliti slabega delovanja, saj takšno "plenilsko" obnašanje ne ogroža samo prašičereje.
2. Živinorejo, znotraj tega pa zlasti prašičerejo, v nekaterih državah posredno podpirajo preko subvencioniranja obnovljivih virov energije. Spomnite se fotovoltaičnih plošč na velikih strehah hlevov, ki jih vidite na Bavarskem. In malih bioplinarn, ki so prilagojene velikosti kmetije ter koristno predelajo odpadke iz reje. Strategijo OVE v kmetijstvu, gozdarstvu in lesarstvu smo napisali, potrebno jo je samo sprejeti in izvajati.
3. Finančno pomoč je možno izvesti. Po načelu, da lahko reja prejme neposredne pomoči v triletnem obdobju do 7.500 evrov, smo ukrepali v letu 2010, letos se lahko ukrep ponovi. Sofinanciranje višjih standardov (podobno kot pri integriranem poljedeljstvu, sadjarstvu...) je vsaj petletni ukrep, ki se mora izpeljati znotraj sedemletnega finančnega okvirja. Ne vem, zakaj takšne odločitve ni bilo leta 2007, naslednji možen datum je 1.1.2014. Obstajajo posamezne informacije, da nekatere države finančno pomagajo tudi drugače. Pri tem pa se je potrebo zavedati, da se "inovativnost" mimo zakonskih omejitev pogosto odkrije, kazen pa se imenuje finančna korekcija. Bili smo jih že deležni zaradi ravnanj v preteklosti, niso prijetne in "bolijo".
4. Ostajajo še drugi ukrepi, od masnih kontrol, pomoči pri zdravstvenem varstvu živali, vlaganju v selekcijo, prenosa znanja in strokovnega svetovanja... Marsikateri se že izvaja, je pa sedaj primeren čas za ponovni razmislek, ali naj država paleto ukrepov, ki jih sofinancirana, ponovno rangira in posodobi.

V četrtek, 8. marca 2012 se bo ob 14.00 pričela prva redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Državnega zbora. Namenjena bo prašičereji. Ne dvomim, da bodo parlamentarne stranke zavzele politično stališče, da je panogi potrebno pomagati. Člani konzorcija, celotna prašičereja, stanovske in strokovne organizacije ter vlada pa imajo do takrat čas, da pripravijo nabor dovoljenih ukrepov, ki bi lahko dali željeni rezultat.

(slikovni vir: sl.wikipedia.org)

Kranjska sivka je naš simbol - zaščitimo jo

Slovenci se zavedamo, da smo povezani z našo sivko (Apis mellifera carnica - kranjska sivka). Poznamo njen gospodarski pomen in vedno bolj vemo, da je tudi indikator stanja v naravi, ali drugače, zelo neprijetno zna opozoriti na slabo ravnanje z naravnimi viri.

Je pa sivka tudi del naše tradicije. 14. aprila 1781 so čebelarji v cerkveni hiši v bližini Žirovnice ustanovili prvo čebelarsko bratovščino. Izvolili so vodstvo, določili in pobrali članarino ter dogovorili način delovanja. Uspeli so delovati sicer samo deset (10) dni, saj je bilo v času Habsburške monarhije prepovedano organiziranje v društva, so pa bili prvo organizirano društvo na teritoriju Slovenije. Njihovo tradicijo ponosno nadaljuje Čebelarska zveza Slovenije.

In čebelji med je cenjeno hranilo in zdravilo. Pitagora, ki je po nekaterih podatkih živel 75 let (kako to danes zgleda nekaj običajnega in kakšna posebnost je to bila pred našim štetjem) je izjavil: "Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej."

Se pa tudi v Evropskem parlamentu zavedajo pomena čebele. Na zadnji lanski jesenski seji so sprejeli poročilo o čebelarstvu. Zahtevajo več sredstev za čebelarski sektor, od katerega sta odvisni več kot dve tretjini EU proizvodnje hrane in je sedanjih 30 milijonov podpore letno podcenjujoče. Pozvali so na podporo razvoju zdravil za čebelje bolezni, saj je farmacevtska industrija tukaj odpovedala (če ne opazijo ekstra dobička se kar potuhnejo) in zahtevali strožje izvajanje zakonodaje o pesticidih.

Zato podprimo program zaščite kranjske sivke. Zavedam se, da smo v obdobju varčevanja, hkrati pa je to čas, ko je potrebno jasno postaviti prioritete. In naša domača čebela mora biti tudi zaradi tradicije in simbolike (katere nam kot narodu primanjkuje) na tej listi.

(vir: czs.si)

Je Evropska agencija za varno hrano pristranska?

Že desetletje deluje Evropska agencija za varno hrano (EFSA) z namenom, da ščiti potrošnike. Pripravlja znanstvene ocene o varnosti živil in krme, dobrem počutju živali... Njene ocene so tudi osnova za odločanje Komisije o odobritvi posameznih izdelkov za trg. Od junija 2007, ko velja nova uredba o zdravstvenih trditvah pri hrani, pa se je obseg njenega dela še pomembno povečal.

Doživlja pa EFSA mnogo kritik. S strani EU poslancev, nevladnih organizacij in posameznih držav članic. Tudi sam sem v prejšnji funkciji nekajkrat opozoril na vprašljivost nepristranskosti te agencije. Dvomi so primerljivi z aktualnim mnenjem organizacije Greenpeace Europe. Zakaj se EFSA odloča na podlagi študij industrije (ki je seveda ekonomsko zainteresirana) in ne neodvisnih analiz? Imajo ocenjevalci stike s korporacijami s področja proizvodnje biotehnologije, pesticidov ali hrane? Ima EFSA zadovoljivo število strokovnjakov in neodvisno financiranje? Je oprema primerna?...

Očitno so kritike dosegle prava ušesa, saj se napovedujejo spremembe, ki bodo predstavljene meseca marca. Nove smernice delovanja naj bi bile namenjene zagotavljanju neodvisnosti pri oceni tveganja, vključno z novimi pravili o izbiri strokovnjakov za znanstveno delovanje agencije. Kot potrošniki bomo dogajanje kritično opazovali in zahtevali, da končno odločajo ljudje brez poslovnih interesov. Je pa, kar se varnosti hrane tiče, nekaj zelo jasno. Sistem v bivši Jugoslaviji, ki je temeljil na večjem obsegu operativnega nadzora je bil korak pred tem, ki nam ga vsiljuje EU. Še dobro, da so naši inšpektorji nekatere dobre takratne navade ohranili.

Večja pogajalska moč za kmetije

Da bodo kmetije poslovno uspešne, ne zadostuje samo obvladovanje tehnologije in ekonomike na ravni kmetij, zlasti je pomembno njihovo povezovanje. Le tako bodo pogajalsko močnejše, tako na nabavni, kakor tudi prodajni strani. Leto 2012 je primeren čas, da tudi na tem področju naredimo preboj, saj je mednarodno leto zadružništva pod geslom "Zadružne organizacije gradijo boljši svet".

In že imamo prvo lastovko v letu 2012. EU parlament je v prvem branju sprejel novo uredbo, ki bo povečala pogajalsko moč proizvajalcem mleka, da bodo lahko dosegli pravičnejše cene za surovo mleko. To je del priprav za obdobje po letu 2015, ko ne bo več mlečnih kvot. Novo uredbo mora potrditi še Svet, veljala pa bo do konca junija 2020

http://www.europarl.europa.eu/news/sl/pressroom/content/20120215IPR38106/html/Ve%C4%8D-pogajalske-mo%C4%8Di-za-proizvajalce-mleka

(vir: radiimamomleko.com)

V EU na dan pozidanih 275 ha prsti

V letih 1990–2006 je bilo po novih poročilih Evropske komisije vsak dan zaradi pozidave tal trajno izgubljenih najmanj 275 hektarjev prsti, kar pomeni 1.000 km² na leto oziroma površino velikosti Cipra vsakih deset let. Takšno ravnanje ogroža proizvodnjo hrane. Ocenjuje se, da vodna erozija prizadeva 1,3 milijona km² tal v Evropi, kar je 2,5-krat več od površine Francije.

Komisar za okolje Janez Potočnik je povedal mnenje, ki ga moramo v celoti podpreti: „Ti poročili poudarjata, kako pomembno je ohranjanje evropskih tal, če želimo zavarovati zaloge kakovostne hrane in čiste talne vode in zdrave rekreacijske površine ter znižati emisije toplogrednih plinov. Vire iz naših tal moramo uporabljati bolj trajnostno. Najboljši način za to bi bil s skupnim pristopom po vsej EU. Komisija je sprejela zakonodajne predloge in upam, da bosta naši novi poročili pomagali Svetu in Parlamentu ukrepati.“

Pozornost je potrebno usmeriti k direktivi o tleh, ki jo je komisija sprejela že leta 2006, o njej pa še vedno razpravlja Svet in Evropski parlament (ja, to pa je njihova hitrost). Ko bo sprejeta, bo omogočila pravilno ukrepanje na ravni EU, saj so njeni cilji tudi zagotavljanje produktivnosti tal, zlasti za proizvodnjo hrane, spodbujanje poslovnih priložnosti za sanacijo tal...

Več pa na: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/12/128&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en

(vir: bodieko.si)

Je BIOGOSPODARSTVO bodočnost EU?

Evropska komisija je včeraj sprejela strategijo za preusmeritev evropskega gospodarstva k večji in bolj trajnostni uporabi obnovljivih virov. Cilj je manj emisij za bolj trajnostno kmetijstvo in ribištvo, varnost hrane, trajnostna uporaba obnovljivih bioloških virov za industrijske namene ter hkrati zagotavljanje biotske raznovrstnosti in varstvo narave (saj vem, zveni vam znano, saj so to tudi argumenti za združitev ministrstva za kmetijstvo in okolje).

Izraz "BIOGOSPODARSTVO" pomeni gospodarstvo, ki kot surovine za hrano in krmo, v industrijski proizvodnji ter pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega in iz morja ter odpadke. Biogospodarstvo EU že ustvari skoraj 2 bilijona evrov prometa in zaposluje več kot 22 milijonov ljudi, kar predstavlja 9% celotnega zaposlovanja v EU. Vključuje kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, prehrano, proizvodnjo celuloze in papirja ter dele kemične, biotehnološke in energetske industrije.

Vsak evro, ki se investira v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva, financirane s strani EU, naj bi do leta 2025 prinesel 10 evrov dodane vrednosti. Današnji predlog Komisije je eden od operativnih predlogov dveh osrednjih pobud strategije EU 2020 – Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri. 

 



(vir: slovenia.info)

(vir: e-fotografija.com)



(vir: arhivo.com)





In postal samo poslanec

Danes sem zaključil ministrovanje in predal Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano novemu ministru, gospodu Francu Bogoviču. Pred novinarji sva si izmenjala kar nekaj lepih besed in bilo je čutiti, da tako tudi razmišljava. Bil sem vesel ministrovega komentarja, da ministrstvo prevzema v dobri kondiciji in tudi vedenja, da ministrstvo predajam v dobre roke. Sektor je tako pomemben, da si to zasluži. In ljudje na ministrstvu so tako zavzeti, da sem vesel tudi zanje.

Primopredaja potekala kar nekaj ur, pa ne zaradi zapletov. Oba imava rada kmetijstvo, podeželje, proizvodnjo hrane in tudi okolje, zato sva se poglobila v marsikatero temo, tudi čisto izven primopredajnega protokola. V današnji družbi je premalo časa za tovrstne pogovore. Škoda.

In sedaj sem poslanec. Poslanci koalicije in opozicije so mi omogočili, da sem postal predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Novih načrtov je dosti, saj verjamem in to pogosto povem, da je postala proizvodnja hrane najpomembnejša strateška dejavnost v državi. Verjetno še imamo čas, da se pripravimo na morebitno prehransko krizo. Nimamo pa več časa za razmišljanje in govorjenje. MORAMO DELOVATI.



Predaja primopredajnega poročila



In nekaj besed za novinarje

Srečanje in slovo devete slovenske vlade

Predsednik vlade Borut Pahor se je danes poslovil od svoje ministrice in ministrov, državnih sekretark in sekretarjev ter drugih najožjih vladnih sodelavcev. Prvi del srečanja je bil delovni, drugi pa prijateljski pogovor ob kosilu, ki ga, kar je bilo značilno za to vlado, plačamo udeleženci sami.

V tej ekipi so nekateri preživeli ves mandat, drugi smo se priključili nekje vmes. Postali smo znanci, večinoma tudi prijatelji. Da je bilo obdobje stresno in kot se pove v političnem dialektu polno izzivov, se pozna po obrazih. Sedaj se naša pota razhajajo, nekateri se vračajo v profesuro ali na prejšnjo zaposlitev, drugi odhajamo v parlament, posamezniki pa si novo zaposlitev morajo ponovno poiskati. Ne bo jim lahko, saj večina javnosti ne želi razumeti, da v času, ko si na visoki državni funkciji, ni primerno, da že iščeš novo delovno mesto.

In sedaj se se vsem tem prijateljem, ki so mi pomagali v mnogih primerih, da mi je bilo lažje delovati, tudi javno iskreno zahvaljujem. Vesel bom, ko se ponovno srečamo in ob pitju kave sproščeno pogovorimo.

Sproščen pogovor vladne ekipe v odhodu

Varovanje naravnih virov je življenska nuja

Vedno več uglednih ljudi povdarja, da bo naslednja kriza prehranska. In da bo bistveno težja kot energetska ali sedaj finančno-gospodarska. 

Ali lahko opozorila preslišimo? To je seveda retorično vprašanje. Za nami je izkušnja neupoštevanja prvih znakov finančno-gospodarske krize. Zato nam bo po nepotrebnem težko. Ne samo v Sloveniji in EU, v naslednjih mesecih bo zanimivo opazovati Kitajsko (želim ji sicer vse dobro). Je pa v tem trenutku potrebno delovanje že znano. Da ponovim, čeprav že veste: zaščita naravnih virov (zrak, pitna voda, kmetijska zemljišča...), novo znanje in tehnologije pridelovanja hrane ter zmanjšanje količine hrane, ki konča kot odpadek.

Zato je ustanovitev ministrstva, katerega bistvena naloga bo zaščita naravnih virov, dobra novica. Mogoče bi lahko bilo ime, to je "Ministrstvo za kmetijstvo in okolje", še bolj ustrezno (v sosednji Avstriji so podobno ministrstvo poimenovali "Ministrstvo za življenje" ali na daljši način, ki jim omogoča primerljivost znotraj EU "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami"). V Sloveniji sta se kot možni imeni omenjali še "Ministrstvo za življenjsko okolje" in "Ministrstvo za prehrano in okolje", v Državnem zboru pa smo ustanovili "Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje". Vendar, osebno mi je to manj pomembno, hkrati pa sem se postavil na stališče, da je vsebina bolj pomembna kot oblika.

V strokovni in uradniški javnosti se pojavljajo dvomi, strahovi in različna mnenja ob združevenju ministrstev. Strokovno javnost zlasti skrbi, da bo varovanje okolja podrejeno drugim sektorjem in to bo točka opazovanja delovanja novega ministrstva v naslednjih mesecih in letih. Na ta opozorila bo potrebno pomisliti ob vsaki odločitvi in dejanju. Tudi mnenje uradništva je pomembno, čeprav pa ima vsaj del njega lahko drugačen motiv. Končati je namreč potrebno obdobje nezainteresiranosti (doma temu rečemo LENOBA), kabinetnega delovanja in pisanja zakonodaje, ki je včasih niti taisti uradniki ne znajo izvajati. Kot cinično pa sem razumel opozarjanja visoke državne uradnice, predstojnice organa za inšpekcijski nadzor, da bo sedaj varovanja okolja manj. Njo si bomo namreč zapomnili po neučinkovitosti, počasnosti in, kar ni dobro, po neopaznosti.

(slikovni vir: www.totifoto.net)

Slovo s slovensko čokolado

Danes zadnji kolegij ministra na MKGP v tej sestavi. Kolegij je bil sicer stalnica, z najožjimi sodelavci smo se srečali večinoma ob ponedeljkih med deveto in enajsto uro. Na kolegiju prisotni ljudje, ki so predstojniki služb, direktoratov in organov v sestavi. Dobri ljudje, ki jim kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrana dosti pomenijo. Tukaj je potekala najpomembnejša koordinacija ministrstva, sprejemale so odločitve (verjamem, da večinoma dobre, hkrati pa tudi ne skrivam, da bi danes, s sedanjim znanjem in izkušnjami sprejeli tudi kakšno drugače) in poročalo o stvareh, ki jih vsi najbližji sodelavci ministra morajo poznati. Le tako smo namreč lahko delovali kot ekipa.

Z državno sekretarko Tanjo Strniša sva se dogovorila, da kolegiju pripraviva presenečenje. Da spečeva nekaj dobrot čez vikend za najožje sodelavce. Ne trdim, da sem mojster na tem področju, zato je bil zame to družinski projekt. In so nastale ocvirkove pogače, orehovi kiflji in mafini.

So pa tudi sodelavci pripravili veliko presenečenje. Sedem kilogram težko slovensko čokolado. In s tem pokazali, da so me v dobrem letu in pol dobro spoznali.

Tanja Strniša (levo) in Janja Kokolj Prošek (desno)

Kolegij zaseda, z leve: Janez, Jože, Saša, Polonca, Alojz, Branko, Ani in Tanja

Kolegij z desne: Marta, Janja, Simona, Sonja, Vida, Franc, Luka in Boštjan

Radovednost v domačem okolju

Je prava, je slovenska

Komu koristi prodaja Mercatorja?

V današnjem Dnevnikovem Objektivu na strani 16 in 17 objavljen zanimiv članek uglednih avtorjev (Velimir Bole, Janez Prašnikar in Domen Trobec). Avtorji niso uporabljali "velikih" besed, temveč na strokoven, vendar ne suhoparen način odgovarjali na bistvena vprašanja: "Kdo je tarča nakupa in kdo kupec? Zakaj je finančno stanje kupca pomembno? Vpliv prodaje Mercatorja Agrokorju na slovenske banke. Kaj storiti?"

O škodljivosti tovrstne poslovne poteze za Slovenijo sem že dolgo časa prepričan in svoje mnenje, če le imam možnost, tudi javno povem. Je pa dobro, da nekaj podatkov iz članka le navedem:

- Skupina Agrokor ne ustvarja dovolj visokega denarnega toka iz rednega delovanja za nakup Mercatorja, torej bi se morala dodatno zadolžiti ali dokapitalizirati.

- Možnosti dodatnega zadolževanja za Agrokor so sila majhne (avtorji ocenjujejo, da se lahko na novo zadolži po ceni 12%, svoje premoženje ima zastavljeno, njegove obveznice iz leta 2009 in 2010 so trenutno brez ratinga).

- Mercatorjeve nepremičnine niso obremenjene z zastavnimi pravicami in njegove finančne obveznosti imajo višjo boniteto od Agrokorja.

- Zato domneva avtorjev, da namerava del kupnine Agrokor dobiti na račun svoje tarče. Negativne posledice takšnih finančnih operacij lahko v Sloveniji dnevno spremljamo.

- Avtorja ocenjujeta, da bi lahko Agrokor 395 milijonov bremena kupnine prenesel na Mercatorjeve dobavitelje, ki so v veliki meri slovenski, kar bi se odrazilo s stečaji ali znatno poslabšanim finančnim položajem (ki je že sedaj težak).

- Avtorja navajata, da bi se s takšno poslovno potezo lahko poslabšal, kar je zanimivo, tudi položaj slovenskih bank.

Najbolj zanimivih podatkov in mnenj namerno nisem navedel, da bo motiv bralcev tega bloga po prebiranju članka "Prodaja Mercatorja - Komu koristi?" še večji.

Stanje v kmetijstvu se je v letu 2011 izboljšalo

Statistični urad je podal že drugo oceno stanja v slovenskem kmetijstvu v letu 2011. Dobro je, da je večina trendov ugodnih, čeprav si sam želim še hitrejšega okrevanja. Vrednost kmetijske proizvodnje je bila za 7% višja kot leta 2010, zaposlenost primerljiva, faktorski dohodek (saj vem, nekmetijcem nerazumljiv izraz, poenostavitev je mogoče ostanek dohodka) pa višji za 5%.

Kje vidim uspeh (primerjam z letom 2010):

- 1% več površin za žita, odkupna cena primerljiva z EU
- 5,2 tone pšenice na hektar je največji donos v zadnjih dvajsetih letih (in 18% nad desetletnim povprečjem)
- pitanje govedi bolj ekonomsko zanimivo, saj so bile odkupne cene povprečno višje za 10%, stroški pa za 4%, vendar je koeficient ekonomičnosti še vedno pod 100 (približno 95%, 100% pomeni kmetovanje brez izgube ali dobička).
- slovenske mlekarne odkupile za 0,5% več mleka (skupno 361.538 ton), cena mleka pričela naraščati in se približuje EU povprečju.

Na to pa nismo ponosni:

- še vedno nižje prodajne cene kot povprečje EU 27, trenutno pri bikih -5%, telicah -28% in kravah -25%
- čeprav povprečne odkupne cene prašičev primerljive z EU, pa je bilo v kmečki reji prašičev pokritje stroškov prireje le 88% (v letu 2010 še slabše, le 84%)

Zadnja seja 9 vlade RS na Gregorčičevi

Danes verjetno potekala zadnja seja devete vlade države Slovenije na Gregorčičevi. Sedaj ne bom komentiral uspehov in neuspehov, saj je v državi mnogo ljudi, ki to počno z bistveno večjim veseljem. 

Kot ministru mi je bilo delo lažje zaradi podpore predsednika vlade Boruta Pahorja, ki ima zanimiv način dela. Sodelavcem zaupa in pomaga, če to želijo. Zlasti mi je bila pomembna njegova podpora pri novem zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki je imel mnogo nasprotnikov. V naši državi se namreč načelno soglasje hitro doseže, na operativni ravni pa prehitro prevladajo zelo ozki interesi. Sem pa se ves čas zavedal, da ni naloga ministrov, da obremenjujejo predsednika, temveč moramo težave in izzive reševati sami.

In še izkušnja, ki jo potrebuje vsak kmetijski minister. In sicer, da lahko svoje delo nemoteno opravlja le, če se razume s finančnim ministrom. In tukaj me pričakalo presenečenje. Franci Križanič je ljubitelj kmetijstva in ima rad kmete. Zato so ukrepi bili izvajani pravočasno in kljub zaostreni situaciji, kot se to politično imenuje, so bila posamezna izplačila kmetijske politike izvršena prej kot v letih "debelih krav".

Prihajajoči novi vladi pa želim nekaj, česar mi nismo imeli. Naj koalicijske stranke sodelujejo in ne bojkotirajo, naj opozicija opozarja, popravlja, tudi sodeluje in ne ruši ter naj socialni partnerji razumejo, da je kompromis to, da vsak nekje popusti.

RTV SLO: Od njive do mize

Danes ob 12.00 je Izobraževalni program RTV SLO predstavil nove dokumentarne oddaje "Od njive do mize", skupni projekt nacionalne TV in ministrstva, ki je v državi odgovorno za prehrano. Voditeljici Barbara Zrimšek in Mojca Mavec sta seveda standardno dobri in inovativni. In da ne pozabim, rezervirajte si ponedeljek, 13.2.2012 ob 18.30, sproščeno vklopite TV SLO 1 in uživajte. Prva oddaja bo namenjena mleku, ob snemanju pa smo Mojco celo naučili molsti kravo.

Stopam na pionirska pota

Pozdravljeni!

Stopam na pionirska pota, saj ustvarjam lastni blog. To je pobuda prijatelja na FB. Povedal je: če že skoraj vsak dan objaviš kakšno misel, zapiši to v spletni dnevnik. In moja današnja misel na FB je bila:

"Ministrica Ljubica Jelušič je danes v G.Radgoni podelila medalje za pogum petim teritorialcem in prostovoljcu, ki so leta 1991 tvegali svoje življenje. Imela je, kakor pač ona zna, topel domoljuben govor. Pomislil na dve stvari. Kako hiti življenje, saj je od takrat minilo že 21 let in da vsaj nekaj ur nočem poslušati, brati ali gledati stvari, ki bi nas naj razdvajale."

Naključnemu bralcu pa želim lep večer, Dejan