1. in 2. marca letos je na Ptuju potekala strokovna konferenca "Slovenija brez odpadkov", ki je sporočila, da je sedanje ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji zaradi vrste organizacijskih in zakonodajnih nedorečenosti in nedelovanja inšpekcijskih služb zelo kritično (http://www.cnvos.info/article/id/5518/cid/94). Tudi zato je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje DZ razpravljal o tej tematiki in sprejel nekaj pomembnih sklepov. Uspeli pa bomo, ko bomo zmanjšali količino odpadkov in jih uporabljali kot surovino za druge dejavnosti.
Zakaj nezadovoljstvo z ravnanjem s komunalnimi odpadki?
Imamo predpisane okoljske cilje in priporočila, a zakonodaja je težko berljiva in izvršljiva, državni organi delujejo formalistično in neučinkovito, zato je izvajanje v praksi slabo. Odpadke v veliki meri sortiramo in jih nato več kot 60% odložimo na odlagališča. Načrti za prihodnost pa so utopistični. Bistveno več načrtovanih kapacitet, kot imamo namena ustvariti odpadkov, saj kapital in verjetno tudi kakšna lokalna skupnost na tem področju vidijo možnost "monopolne rente".
Kako naprej?
Pomembno je, da v miru "zajamemo sapo" in premislimo dejansko stanje. Brezglavo zapiranje še nenapolnjenih odlagališč in hitra izgradnja predimenzionirane komunalne infrastrukture nas lahko pripelje v težak položaj. MKO zato omogočimo, da stanje analizira, prenovi strategijo, pri delovanju pa naj upošteva nasvete neodvisne stroke ter nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varovanja okolja. Ko pa bo trčilo v interese in v spopad s komunalnim lobijem, pa naj ima tudi našo podporo.
 |
| (Vir: ekosvet.net, kompostiranje bioloških odpadkov) |
Kako naprej?
Pomembno je, da v miru "zajamemo sapo" in premislimo dejansko stanje. Brezglavo zapiranje še nenapolnjenih odlagališč in hitra izgradnja predimenzionirane komunalne infrastrukture nas lahko pripelje v težak položaj. MKO zato omogočimo, da stanje analizira, prenovi strategijo, pri delovanju pa naj upošteva nasvete neodvisne stroke ter nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varovanja okolja. Ko pa bo trčilo v interese in v spopad s komunalnim lobijem, pa naj ima tudi našo podporo.
 |
| (Vir: SURS) |
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiCvetka, prosim ponovi komentar, saj je pomotoma zbrisan.
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiZ vašim razmišljanjem se lahko le deloma strinjam. Ker sem imel priložnost spremljati celoten projekt od samega začetka, sem si tako pridobil nekaj spoznanj o vzrokih zakaj ni prav zaživel in po tolikih letih dal rezultatov kot so bili načrtovani ter zastavljeni. Od samega začetka so dobro zastavljen projekt z vsemi močmi zavirali župani preštevilnih občin, ki se skoraj nikoli ( ali pa izredno težko )o ničemer dogovoriti in so se posamične faze realizacije vedno le odlagale. Redki so bili župani, ki so se zavedali problema in v problem pravočasno zagrizli in tam imajo danes relativno malo težav na tem področju. Nekaj je k vsemu temu prispevala že država s svojimi neučinkovitimi institucijami, ki je inšpekcijske službe, ki jih vi kritizirate, v resnici zavirala in sama omejevala, ker je pač šla na roko županom.
Škoda, da zaradi pomanjkanja prostora v takšnih komentarjih o vsem tem ni mogoče bolj natanko pisati in pojasnjevati, Verjamem pa, da vi celotno zgodbo tako ali tako dobro poznate ter za to tudi ni neke potrebe.
Ta projekt lahko v grobem primerjava s projektom pomurskega vodovoda, s to razliko, da se je ta zaradi tujega partnerja malo uspešnejše iztekel. Projekt vodovoda so že na samem začetku ubili prav nesposobni in vsak v svoj fevd zagledani župani. Pa to je že druga tema in o njej kdaj drugič
Lep pozdrav!