Slovenci se zavedamo, da smo povezani z našo sivko (Apis mellifera carnica - kranjska sivka). Poznamo njen gospodarski pomen in vedno bolj vemo, da je tudi indikator stanja v naravi, ali drugače, zelo neprijetno zna opozoriti na slabo ravnanje z naravnimi viri.
Je pa sivka tudi del naše tradicije. 14. aprila 1781 so čebelarji v cerkveni hiši v bližini Žirovnice ustanovili prvo čebelarsko bratovščino. Izvolili so vodstvo, določili in pobrali članarino ter dogovorili način delovanja. Uspeli so delovati sicer samo deset (10) dni, saj je bilo v času Habsburške monarhije prepovedano organiziranje v društva, so pa bili prvo organizirano društvo na teritoriju Slovenije. Njihovo tradicijo ponosno nadaljuje Čebelarska zveza Slovenije.
In čebelji med je cenjeno hranilo in zdravilo. Pitagora, ki je po nekaterih podatkih živel 75 let (kako to danes zgleda nekaj običajnega in kakšna posebnost je to bila pred našim štetjem) je izjavil: "Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej."
Se pa tudi v Evropskem parlamentu zavedajo pomena čebele. Na zadnji lanski jesenski seji so sprejeli poročilo o čebelarstvu. Zahtevajo več sredstev za čebelarski sektor, od katerega sta odvisni več kot dve tretjini EU proizvodnje hrane in je sedanjih 30 milijonov podpore letno podcenjujoče. Pozvali so na podporo razvoju zdravil za čebelje bolezni, saj je farmacevtska industrija tukaj odpovedala (če ne opazijo ekstra dobička se kar potuhnejo) in zahtevali strožje izvajanje zakonodaje o pesticidih.
Zato podprimo program zaščite kranjske sivke. Zavedam se, da smo v obdobju varčevanja, hkrati pa je to čas, ko je potrebno jasno postaviti prioritete. In naša domača čebela mora biti tudi zaradi tradicije in simbolike (katere nam kot narodu primanjkuje) na tej listi.
 |
| (vir: czs.si) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar