Reforme z dogovorom in ne ustrahovanjem

Odgovor na odprto pismo, ki smo ga prejeli poslanci DZ

Spoštovana!

Zahvaljujem se vam za vaš dopis in vaše mnenje. Napisali ste to, kar razumem, podpiram in tudi javno zagovarjam. Za krizo, ki je prisotna tako v Sloveniji kot tudi v EU ter celotni mednarodni skupnosti, niste krivi zaposleni, delavci, kmetje ter upokojenci. In tudi ne javni sektor, ki je v Sloveniji manjši od povprečja v EU.

Zato ni oziroma je napačna rešitev "sejanje" sovraštva do javnega sektorja ter hkrati napadanje socialne države. Res je potrebno varčevanje, rezerve so in tudi javni sektor ni na vseh področjih enako in zadosti racionalen. Imamo strukturni primanjkljaj, ki pa ga v veliki meri povzroča sedanji nevzdržen pokojninski sistem, je pa bila lani demagoško porušena pokojninska reforma in to napako je potrebno popraviti takoj. Tudi siva ekonomija oz. njena zajezitev terja resno ukrepanje.

Predvsem pa je potrebno breme pravično in solidarno porazdeliti. To pa pomeni takojšen dvig zgornje stopnje DDV vsaj za 2%, uvedbo dodatnega dohodninskega razreda in takšno obdavčitev premoženja, ki bo izvzela "osnovno funkcionalno" premoženje. Če pa kdo misli, da se lahko razvojni preboj Slovenije uresniči z ustrahovanjem ljudi, bo doživel razočaranje, državi pa povzročil veliko škodo.

Zato se kot Socialni demokrat zavzemam za pomembno vlogo države in javnega sektorja, saj se le tako lahko za državljanke in državljane naše države zagotovijo javne storitve in socialne dobrine po načelu solidarnosti in dosegljivosti za vse. Ostro pa nasprotujem zastarelim in neoliberalnim pristopom, ki jih je Tony Judt lepo opisal v knjigi "Deželi se slabo godi": "obsedenost z ustvarjanjem bogastva, kult privatizacije in zasebnega sektorja, rastoče razlike med bogatimi in revnimi. Predvsem pa retorika, ki vse navedeno spremlja: nekritično občudovanje svobodnih trgov, prezir do javnega sektorja, iluzija neskončne rasti."

Upam, da bomo kot odgovorni državljani v naslednjih tednih lahko dosegli družbeni konsenz, ki bo prinesel družbeno in socialne pravične spremembe. Takšen konsenz pa se lahko doseže le, če se ne samo "posluša", temveč tudi upošteva mnenje nevladnih ustanov ter nenazadnje tudi opozicije.

Lep pozdrav,

Dejan Židan,
Poslanec SD


ODPRTO PISMO POSLANCEM V ZVEZI Z VARČEVALNIMI UKREPI


Spoštovani poslanci!

Smo štiričlanska družina v kratkem se bo naša družina povečala še za enega družinskega člana. S partnerjem sva oba zaposlena, eden v javnem sektorju, drugi v gospodarstvu. Oba imava in zasedava delovno mesto z visokošolsko oz. univerzitetno izobrazbo z več kot 10 leti delovne dobe. Najini neto dohodki so povprečni, otroški dodatek znaša 53,52 EUR. Torej se lahko uvrščava v srednji razred. Pred leti sva se odločila, da rešiva stanovanjski problem, saj pogojev, da bi živela doma, nisva imela. Oba sva vzela stanovanjska kredita, ki ga bova odplačevala še nekaj let. Moj znaša 273 EUR, partnerjev pa 380 EUR, kar skupaj znese 653 EUR.

Družinski stroški:

- za vrtec dveh otrok odštejeva 200 EUR, za drugega plačava 15 %, ker je bil mlajši otrok v javnem vrtcu, zaradi starosti zavrnjen,

- obratovalni stroški (elektrika, voda, ogrevanje, smeti, zavarovanje nepremičnine zaradi kredita, zavarovanje osebnega avtomobila, zdravstveno in nezgodno, ter pokojninsko zavarovanje partnerja, interesna dejavnost otroka) znašajo 400 EUR.

Skupni stroški brez hrane, obleke, kabelske televizije, dnevnega časopisja in drugih priboljškov tako znašajo 1253 EUR.

S predlaganimi ukrepi bo okleščen družinski proračun za naslednje zneske:

- ukinitev otroškega dodatka 7. in 8. razreda - naša bodoča petčlanska družina bi bila prizadeta za najmanj 53 EUR.

- znižanje plače javnega uslužbenca, znižanje porodniškega nadomestila bi družinski proračun oklestila še za 322 EUR,

- povečanje plačilo vrtca, če so otroci v javnem vrtcu za vsaj 250 EUR.

Tako bo skupen družinski proračun prizadet za najmanj 625 EUR, torej za precej več kot četrtino najinih sedanjih prejemkov, upoštevaje še povečanja družine. Ob tem je še potrebno odmisliti subvencijo mladim družinam, ki nadomešča nekoč davčno olajšavo za rešitev stanovanjskega kredita.

Za hrano, plenice, oblačila, bencin bo tako 5 članski družini ostalo nekaj centov več kot 3 EUR/osebo na dan. Na srečo sta otroka zdrava, tako da za zdravila potrošimo minimalno in da nista zahtevna ter navajena preprostega, a ljubečega življenja. Žal, naša družina v najtežjih časih ne bo mogla zaprositi za nikakršno denarno pomoč, glede na plači in nepremičnino v kateri živimo. Skratka, ob predhodno skrbno načrtovani družini in proračunskem družinskem primanjkljaju, po predlaganih ukrepih, bova svojo družino najverjetneje spravila na beraško palico. Če bi pred načrtovanjem družine vedela, kaj se nam obeta, se najverjetneje za radosti družine ne bi mogla odločiti.

Celo skrajen primer razmišljanja je, zapustiti trg dela, se odpovedati nepremični v kateri živimo in se poslužiti socialnih transferjev, saj bi bila tako petčlanska družina glede na socialno pomoč, enkratno socialno pomoč, oprostitev oz. minimalno plačilo vrtca, subvencijo za najemnino stanovanja, dodatka za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka, oprostitev plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje itd. nepremirljivo na boljšem, kot bomo sedaj.

Prav tako ne morem mimo očitkov, ki letijo na javni sektor o zviševanju plač v javnem sektorju. Moje porodniško nadomestilo je bilo v letu 2010 skoraj 100 EUR nižje kot leta 2006, med drugim tudi zaradi neizplačevanja oddelanih nadur in delovne uspešnosti.

Zgrožena pa sem nad »skrbnim« ravnanjem in poslovanjem managerjev v gospodarstvu, ki se okoriščajo z visokimi plačami. Med drugim sem svojo negativno izkušnjo nesposobnega vodenja in slabega marketinga naletela pred dobrimi 5 meseci, ko sem naročila otroško posteljico v znanem slovenskem podjetju, ki izdeluje otroško pohištvo. Za posteljico bi bila ob naročilu pripravljena odšteti celoten znesek, pa so ga zavrnili. Po dobrih štirih mesecih čakanja, praznih obljub in zavlačevanja sem dobila nadomestni model, ki so ga imeli na zalogi. Zato moje mnenje o vodenju večine slovenskega gospodarstva še zdaleč ni dobro, so pa seveda svetle izjemi, ki si zaslužijo vse pohvale in priznanja, ter tudi korektno injekcijo države, kot nagrado za uspešno poslovanje.

Ob vseh radostih, ki bi se jih morala, kot mati veseliti ob prihodu novega družinskega člana, je žal prisotna jeza in razočaranje, zaradi zaskrbljenosti za prihodnost naše družine, pa ne samo naše družine, temveč mladih družin s podobno oz. še slabšo zgodbo, kot je naša in takšnih družin ni malo.

Zavedam se, da je potrebno na vseh ravneh varčevati, vendar ne na tako eksploziven način, kot bo sedaj v državnem zboru obravnavano. Predvsem bomo najslabše odnesle mlade družine, s krediti ter nerazumno visokimi najemninami za stanovanja (marsikje dosegajo tudi obrok stanovanjskega kredita). Mi bomo v prvi fazi poskusili dodatno privarčevati z izpisom otrok iz vrtca in jih v času porodniškega dopusta imeti v domači oskrbi, izpisom deklice od njej ljube interesne dejavnosti, ter prekinitvijo plačila zavarovanja za pokojninski steber, ter se celo odpovedati zadnjem trimesečnem koriščenju porodniškega dopusta.

Verjamem, da je zelo malo možnosti, da bi moje pisanje naletelo na plodna tla, vendar mi bo precej lažje pri srcu, ko sem izpovedala svojo zgodbo, ki bo zgodba mnogih mladi družin.

Lepo pozdravljeni!

Skrbna mama!