Tudi prašičereji se lahko pomaga

Predstavniki konzorcija "OHRANIMO PRAŠIČEREJO SLOVENIJE" so nam danes v DZ predali peticijo z več kot 7.000 podpisi. Opozorili so, da je panoga, ki zaposluje več tisoč ljudi, v hudi stiski, ki traja že mnogo let. Posledica je pomemben padec samooskrbe, ki se po njihovih navajanjih giblje okrog 30% (nekoč smo bili blizu 80%). Državni zbor je bil primeren prostor za predajo peticije, saj je lansko leto sprejel strateško resolucijo "Zagotovimo.si hrano za jutri". S tem je potrdil da je proizvodnja hrane, katere temelj je kmetijstvo, strateška za našo državo in da je zagotavljanje prehranske varnosti (bolj preprosto, zagotavljanje zadostne samooskrbe) državotvorno dejanje. In sedaj nekaj dejstev:

1. EU prašičerejo obvladujejo oligopoli največjih starih članic EU. Na srečanjih EU kmetijskih ministrov sem, podobno kot kolegi iz vzhodnih držav, na to opozarjal Komisijo, ki ji pa pri tej temi "ni bilo dovoljeno, da sliši". Proti nedovoljenemu tržnemu obnašanju (t.i. plenilski logiki, ko veliki proizvajalci v ciljno državo neko obdobje dovažajo cenejšo hrano, kot je tržna cena drugod, da oslabijo in tudi uničijo domače proizvajalce, kasneje pa je prodajna cena višja in je žrtev potrošnik, ker se hrana pretirano podraži) se da ubraniti z dobro delujočimi tržnimi regulatorji. Naš Urad za varstvo konkurence do sedaj te vloge ni znal opraviti, zato smo ga ukinili in imamo od začetka tega leta neodvisno Agencijo. Ne smemo ji dovoliti slabega delovanja, saj takšno "plenilsko" obnašanje ne ogroža samo prašičereje.
2. Živinorejo, znotraj tega pa zlasti prašičerejo, v nekaterih državah posredno podpirajo preko subvencioniranja obnovljivih virov energije. Spomnite se fotovoltaičnih plošč na velikih strehah hlevov, ki jih vidite na Bavarskem. In malih bioplinarn, ki so prilagojene velikosti kmetije ter koristno predelajo odpadke iz reje. Strategijo OVE v kmetijstvu, gozdarstvu in lesarstvu smo napisali, potrebno jo je samo sprejeti in izvajati.
3. Finančno pomoč je možno izvesti. Po načelu, da lahko reja prejme neposredne pomoči v triletnem obdobju do 7.500 evrov, smo ukrepali v letu 2010, letos se lahko ukrep ponovi. Sofinanciranje višjih standardov (podobno kot pri integriranem poljedeljstvu, sadjarstvu...) je vsaj petletni ukrep, ki se mora izpeljati znotraj sedemletnega finančnega okvirja. Ne vem, zakaj takšne odločitve ni bilo leta 2007, naslednji možen datum je 1.1.2014. Obstajajo posamezne informacije, da nekatere države finančno pomagajo tudi drugače. Pri tem pa se je potrebo zavedati, da se "inovativnost" mimo zakonskih omejitev pogosto odkrije, kazen pa se imenuje finančna korekcija. Bili smo jih že deležni zaradi ravnanj v preteklosti, niso prijetne in "bolijo".
4. Ostajajo še drugi ukrepi, od masnih kontrol, pomoči pri zdravstvenem varstvu živali, vlaganju v selekcijo, prenosa znanja in strokovnega svetovanja... Marsikateri se že izvaja, je pa sedaj primeren čas za ponovni razmislek, ali naj država paleto ukrepov, ki jih sofinancirana, ponovno rangira in posodobi.

V četrtek, 8. marca 2012 se bo ob 14.00 pričela prva redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Državnega zbora. Namenjena bo prašičereji. Ne dvomim, da bodo parlamentarne stranke zavzele politično stališče, da je panogi potrebno pomagati. Člani konzorcija, celotna prašičereja, stanovske in strokovne organizacije ter vlada pa imajo do takrat čas, da pripravijo nabor dovoljenih ukrepov, ki bi lahko dali željeni rezultat.

(slikovni vir: sl.wikipedia.org)