Slovenski forum socialnega podjetništva in Eko civilna iniciativa Slovenije (EKOCI) sta danes uspešno izvedla dogodek "OSKRBIMO SLOVENIJO - Zagotovimo.si varno hrano za jutri, državljanka, državljan aktivno sodeluj tudi ti!" Več kot tristo udeležencev je dokaz, da iniciativa postaja gibanje.
Pripravil sem referat o BIOGOSPODARSTVU, ki je tudi del iskanja odgovora na možno prehransko krizo, saj me že nekaj časa "preganja" zavedanje, da smo pred kar nekaj leti spregledali prve znanilce finančno-gospodarske krize in nam zato ne bo lahko, podobne napake pa ne smemo narediti na področju prehranske varnosti. Kajti, če na tem področju ne bomo dobro pripravljeni, nam bo še mnogo težje.
Zakaj moramo biti zaskrbljeni?
Po uradnih podatkih od sedem milijard zemljanov ENA milijarda strada. Število lačnih se je v petih letih povečalo za 200 milijonov. Do leta 2050 pa se bo po projekcijah število zemljanov dodatno povečalo za dve milijardi, zato se pričakuje 70% povečanje povpraševanja po hrani in 2x povečanje porabe mesa. So pa naravni viri omejeni in končni, hkrati pa se borimo z negativnimi učinki podnebnih sprememb, ob tem pa se zavedamo potrebe po zagotavljanju trajnostne, varne in zanesljive preskrbe s hrano. Še vedno so tudi težave z zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in zlasti njihovo vodno erozijo (v EU ogroža površino 2,5 velikosti Francije). In nato kot ironija: v EU na leto v proizvodnji hrane in gospodinjstvih zavržemo 90 milijonov ton hrane, to je 180 kg na osebo letno!!Poznamo pa potrebno delovanje!
Varovati je potrebno naravne vire (zrak, sladka voda, kmetijska zemljišča...) in usposabljati ter pridobivati nova kmetijska zemljišča. V kmetijstvu in celotni proizvodnji hrane razvijati nove, okolju naklonjene tehnologije. Dejstva, da 30% proizvedene hrane v EU konča v smeteh, pa ne smemo sprejeti. Tudi EU cilj, da se do 2030 zmanjša za 50% zavržena hrano, je premalo ambiciozen. Vsak mora namreč pri sebi opraviti razmislek, ali je sprejemljiv cilj, da 90 kg hrane na osebo letno zavržemo? To je nemoralno, zato je pravilna odločitev Nemčije, da sistematično v celotni prehranski verigi, od njive, preko trgovine, hladilnika do krožnika naredi popis naših napačnih ravnanj in nato ukrepa.
In kje tukaj BIOGOSPODARSTVO?
13.2.2012 je EU komisija sprejela strategijo in akcijski načrt "Inovacije za trajnostno rast: Biogospodarstvo za Evropo". Cilj je bolj inovativno gospodarstvo z manj emisijami, ki bo zadostilo potrebam po trajnostnem kmetijstvu in ribištvu, varnosti hrane, trajnosti uporabi obnovljivih bioloških virov za industrijske namene ter hkrati zagotavljati biotsko raznovrstnost in varstvo okolja. Za biogospodarstvo je značilno, da kot surovine za hrano in krmo, v industrijski proizvodnji in pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega, morja in biološke odpadke. V EU je v tem sektorju zaposlenih že 22 milijonov državljanov (56% kmetijstvo, 20% proizvodnja hrane, 14% sektor gozd-les, 8% papir...), to je 9% vseh zaposlenih, ustvarijo pa dva bilijona evrov realizacije (47% proizvodnja hrane, 19% kmetijstvo, 18% papir, 13% gozd -les), kar je 17% EU BDP. In pripravljajo se programi financiranja raziskovalne ter inovativne dejavnosti na tem področju za novo finančno perspektivo v vrednosti 4,7 milijarde evrov. Priložnost za Slovenijo?
Argumenti so na naši strani (imamo prisotnih celo paleto možnih izzivov), razumemo, kaj je odgovornost do narave in potrebujemo nova delovna mesta. Potencial v biogospodarstvu je velik in prihaja čas, da ga izkoristimo.
 |
| (Cvetka Marija Laharner Koren, hvala za slike) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar