Spoštovana!
Zahvaljujem se vam za vaš dopis in vaše mnenje. Napisali ste to, kar razumem, podpiram in tudi javno zagovarjam. Za krizo, ki je prisotna tako v Sloveniji kot tudi v EU ter celotni mednarodni skupnosti, niste krivi zaposleni, delavci, kmetje ter upokojenci. In tudi ne javni sektor, ki je v Sloveniji manjši od povprečja v EU.
Zato ni oziroma je napačna rešitev "sejanje" sovraštva do javnega sektorja ter hkrati napadanje socialne države. Res je potrebno varčevanje, rezerve so in tudi javni sektor ni na vseh področjih enako in zadosti racionalen. Imamo strukturni primanjkljaj, ki pa ga v veliki meri povzroča sedanji nevzdržen pokojninski sistem, je pa bila lani demagoško porušena pokojninska reforma in to napako je potrebno popraviti takoj. Tudi siva ekonomija oz. njena zajezitev terja resno ukrepanje.
Predvsem pa je potrebno breme pravično in solidarno porazdeliti. To pa pomeni takojšen dvig zgornje stopnje DDV vsaj za 2%, uvedbo dodatnega dohodninskega razreda in takšno obdavčitev premoženja, ki bo izvzela "osnovno funkcionalno" premoženje. Če pa kdo misli, da se lahko razvojni preboj Slovenije uresniči z ustrahovanjem ljudi, bo doživel razočaranje, državi pa povzročil veliko škodo.
Zato se kot Socialni demokrat zavzemam za pomembno vlogo države in javnega sektorja, saj se le tako lahko za državljanke in državljane naše države zagotovijo javne storitve in socialne dobrine po načelu solidarnosti in dosegljivosti za vse. Ostro pa nasprotujem zastarelim in neoliberalnim pristopom, ki jih je Tony Judt lepo opisal v knjigi "Deželi se slabo godi": "obsedenost z ustvarjanjem bogastva, kult privatizacije in zasebnega sektorja, rastoče razlike med bogatimi in revnimi. Predvsem pa retorika, ki vse navedeno spremlja: nekritično občudovanje svobodnih trgov, prezir do javnega sektorja, iluzija neskončne rasti."
Upam, da bomo kot odgovorni državljani v naslednjih tednih lahko dosegli družbeni konsenz, ki bo prinesel družbeno in socialne pravične spremembe. Takšen konsenz pa se lahko doseže le, če se ne samo "posluša", temveč tudi upošteva mnenje nevladnih ustanov ter nenazadnje tudi opozicije.
Lep pozdrav,
Dejan Židan,
Poslanec SD
ODPRTO PISMO POSLANCEM V ZVEZI Z VARČEVALNIMI UKREPI
Spoštovani poslanci!
Smo
štiričlanska družina v kratkem se bo naša družina povečala še za enega
družinskega člana. S partnerjem sva oba
zaposlena, eden v javnem sektorju, drugi v gospodarstvu. Oba imava in zasedava
delovno mesto z visokošolsko oz. univerzitetno izobrazbo z več kot 10 leti
delovne dobe. Najini neto dohodki so povprečni, otroški dodatek znaša 53,52 EUR.
Torej se lahko uvrščava v srednji razred. Pred leti sva se odločila, da rešiva stanovanjski problem, saj
pogojev, da bi živela doma, nisva imela. Oba sva vzela stanovanjska kredita, ki
ga bova odplačevala še nekaj let. Moj znaša 273 EUR, partnerjev pa 380 EUR, kar
skupaj znese 653 EUR.
Družinski
stroški:
- za
vrtec dveh otrok odštejeva 200 EUR, za drugega plačava 15 %, ker je bil mlajši
otrok v javnem vrtcu, zaradi starosti zavrnjen,
- obratovalni stroški (elektrika,
voda, ogrevanje, smeti, zavarovanje nepremičnine zaradi kredita, zavarovanje
osebnega avtomobila, zdravstveno in nezgodno, ter pokojninsko zavarovanje
partnerja, interesna dejavnost otroka) znašajo 400 EUR.
Skupni stroški brez hrane, obleke, kabelske televizije,
dnevnega časopisja in drugih priboljškov tako znašajo 1253
EUR.
S predlaganimi ukrepi bo okleščen
družinski proračun za naslednje zneske:
-
ukinitev otroškega dodatka 7. in 8. razreda -
naša bodoča petčlanska družina bi bila prizadeta za najmanj 53
EUR.
- znižanje plače javnega uslužbenca, znižanje porodniškega nadomestila
bi družinski proračun oklestila še za 322 EUR,
- povečanje plačilo vrtca, če so
otroci v javnem vrtcu za vsaj 250 EUR.
Tako
bo skupen družinski proračun prizadet za najmanj 625 EUR, torej za precej več
kot četrtino najinih sedanjih prejemkov, upoštevaje še povečanja družine. Ob tem
je še potrebno odmisliti subvencijo mladim družinam, ki nadomešča nekoč davčno
olajšavo za rešitev stanovanjskega kredita.
Za hrano, plenice, oblačila, bencin bo tako 5 članski družini ostalo
nekaj centov več kot 3 EUR/osebo na dan. Na srečo sta otroka zdrava, tako da za
zdravila potrošimo minimalno in da nista zahtevna ter navajena preprostega, a
ljubečega življenja. Žal, naša družina v
najtežjih časih ne bo mogla zaprositi za nikakršno denarno pomoč, glede na plači
in nepremičnino v kateri živimo. Skratka, ob predhodno skrbno načrtovani družini
in proračunskem družinskem primanjkljaju, po predlaganih ukrepih, bova svojo
družino najverjetneje spravila na beraško palico. Če bi pred načrtovanjem
družine vedela, kaj se nam obeta, se najverjetneje za radosti družine ne bi
mogla odločiti.
Celo skrajen primer
razmišljanja je, zapustiti trg dela, se odpovedati nepremični v kateri živimo in
se poslužiti socialnih transferjev, saj bi bila tako petčlanska družina glede na
socialno pomoč, enkratno socialno pomoč, oprostitev oz. minimalno plačilo vrtca,
subvencijo za najemnino stanovanja, dodatka za veliko družino, pomoč ob rojstvu
otroka, oprostitev plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje itd.
nepremirljivo na boljšem, kot bomo sedaj.
Prav tako ne morem mimo očitkov, ki letijo na javni sektor o
zviševanju plač v javnem sektorju. Moje porodniško nadomestilo je bilo v letu
2010 skoraj 100 EUR nižje kot leta 2006, med drugim tudi zaradi neizplačevanja
oddelanih nadur in delovne uspešnosti.
Zgrožena pa sem nad »skrbnim« ravnanjem in poslovanjem managerjev v
gospodarstvu, ki se okoriščajo z visokimi plačami. Med drugim sem svojo
negativno izkušnjo nesposobnega vodenja in slabega marketinga naletela pred
dobrimi 5 meseci, ko sem naročila otroško posteljico v znanem slovenskem
podjetju, ki izdeluje otroško pohištvo. Za posteljico bi bila ob naročilu
pripravljena odšteti celoten znesek, pa so ga zavrnili. Po dobrih štirih mesecih
čakanja, praznih obljub in zavlačevanja sem dobila nadomestni model, ki so ga
imeli na zalogi. Zato moje mnenje o vodenju večine slovenskega gospodarstva še
zdaleč ni dobro, so pa seveda svetle izjemi, ki si zaslužijo vse pohvale in
priznanja, ter tudi korektno injekcijo države, kot nagrado za uspešno
poslovanje.
Ob vseh radostih, ki bi se
jih morala, kot mati veseliti ob prihodu novega družinskega člana, je žal
prisotna jeza in razočaranje, zaradi zaskrbljenosti za prihodnost naše družine,
pa ne samo naše družine, temveč mladih družin s podobno oz. še slabšo zgodbo,
kot je naša in takšnih družin ni malo.
Zavedam se, da je potrebno na vseh ravneh varčevati, vendar ne na
tako eksploziven način, kot bo sedaj v državnem zboru obravnavano. Predvsem bomo
najslabše odnesle mlade družine, s krediti ter nerazumno visokimi najemninami za
stanovanja (marsikje dosegajo tudi obrok stanovanjskega
kredita). Mi bomo v prvi fazi poskusili
dodatno privarčevati z izpisom otrok iz vrtca in jih v času porodniškega dopusta
imeti v domači oskrbi, izpisom deklice od njej ljube interesne dejavnosti, ter
prekinitvijo plačila zavarovanja za pokojninski steber, ter se celo odpovedati
zadnjem trimesečnem koriščenju porodniškega dopusta.
Verjamem, da je zelo malo možnosti, da bi moje pisanje naletelo na
plodna tla, vendar mi bo precej lažje pri srcu, ko sem izpovedala svojo zgodbo,
ki bo zgodba mnogih mladi družin.
Lepo
pozdravljeni!
