Ob pomembni obletnici (140 let zadružništva v Sloveniji) in dejstvu, da je letošnje leto "Mednarodno leto zadružništva", kar so razglasili Združeni narodi, je čas za kratek razmislek o vlogi zadrug. Poznan je podatek, da je na zemeljski obli 1,1 milijarda članov takšnih in drugačnih zadrug, ki zaposlujejo približno 100 milijonov zemljanov. In da so vrednote zadružništva solidarnost, soodločanje in tudi neka oblika družbene odgovornosti.
Zadruge in naša proizvodnja hrane
Splošno je sprejeto dejstvo, da dobro črpanje evropskih sredstev in primerljiva zakonodaja nista zadosten pogoj za obstoj in razvoj kmetijstva. Tudi delovanje strokovnih in svetovalnih službe, ki jih država v izdatni meri financira, nista omogočila preboja. Zato se sedaj center opazovanja preusmerja v poslovno organiziranost kmetijstva in ponuja odgovor, da je poslovna nepovezanost kmetij (po podatkih ZZS je članov zadrug 16.000, kmetijskih gospodarstev v državi pa 74.000) in nesodelovanje posameznih zadrug razlog za nezadosten napredek v kmetijstvu. In s to trditvijo se je enostavno strinjati. Pa čeprav so prisotni tudi drugačni argumenti. Imamo poslovno uspešne zadruge. Skupna realizacija je 700 milijonov evrov. Pri zadrugah ni primerov "tajkunskih" zgodb in s tem povezanih izčrpavanj ter uničevanj gospodarskih družb. Zadruge so največji lastnik živilsko predelovalne industrije in v tem času potekajo aktivnosti za večinsko lastništvo v največji mlekarni. In so lastnik banke, ki pomembno financira proizvodnjo v kmetijstvo. So pa še drugačne zgodbe: vloga zadrug pri zaprtju proizvodnje sladkorja, razprodaja lastniških deležev... Torej, slika ni črno bela, temveč je siva.
Lahko pa pride do pomembnega izboljšanja
Kriza je prisotna in ljudje se več ne počutijo zadosti varne. Torej je nuja, da se povezujejo, tudi v zadruge. S tem bo njihova bodočnost bolj predvidljiva, stopnja varnosti pa večja in z malo sreče se bomo celo naučili, kaj pomeni beseda lojalnost. Posamezne zadruge pa se morajo prav tako združiti, drugače bodo izgubile konkurenčni boj. In se ves čas zavedati, da niso samo gospodarske družbe, temveč zanje veljajo zadružna načela. Združene bodo imele pomembno večjo nabavno moč, kar za kmetijski sektor pomeni nekaj desetin milijonov nižje nabavne vrednosti kmetijskega repromateriala. Še večji uspeh pa lahko dosežejo pri skupni prodaji kmetijskih proizvodov. In korist od tega bo imel njihov lastnik, torej kmetica in kmet. V sedanjem trenutku ni več smiselno iskati razlogov, zakaj ta proces ni bil bolj uspešen v preteklih letih (pretiran individualizem kot naša karakterna lastnost, strah za vodstvene položaje...), temveč uporabiti vzvode, da bodo vsaj sedaj hitri koraki v pravo smer. Država nima dosti pristojnosti. Lahko osvešča kmetijski prostor, da je povezovanje pogoj za preživetje in posamezne razpise prilagodi cilju večjega povezovanje ter še enkrat pregleda zakonodajo s ciljem, da bo do zadružništva bolj prijazna in stimulativna. Ne sme pa imeti želje, da kadruje tam, kjer nima lastništva.
 |
| (slikovni vir: MKO) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar